brazda
▶
[bˈroːzda] -e ž (Ⓣ BP, L) [bˈraːzda] -e ž (Ⓣ B, S) brazda |pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja|
Ⓣ BP ▷ [Bˈraːzda je bˈwa bˈroːzda.] ◾ [ˈWəda, ˈtiː ˈtuːə ˈniːsi ˈwiːdwa, ko ˈjəs sən mˈwaːjši. ˈPọl, ko je oˈraː, je bˈwa bˈroːzda. ˈPọl je pa dˈrəč oˈraː po ˈtiːstem, a ne, na ˈọnem kˈraːjo. ˈAːno je ˈpuːsto, ko je zˈmiːər ˈtọːta, je pa po ˈwọːnem ˈkuːpo ˈpač oˈraː. (…) Ni ˈkaj ˈwun ˈpuːsto, je ˈsẹ preoˈraː, preoˈbərno.]
Ⓣ S ▷ [Je ˈbi ˈsaːmo za ˈeːno goˈwẹːdo – eˈnọːjni ˈjaːrəm. ˈTəsti je ˈsaːmo ˈbi ˈmiːšlen, da so ˈsaːmo ˈeːno kˈraːwo al pa ˈbiːka al pa ˈwoːla ˈnətər pˈrẹːgli. Ko so ərˈpiːco gˈruːəbali, ˈtaj je ˈsaːmo ˈeːna žˈwaːt ˈxọːdwa ˈwoːnta po bˈraːzdi. Če sta bˈwa pa dˈwaː ˈnətər, ˈtaj se je pa že ˈkaj saˈdiːwo.]
~ Ⓘ »Praslovansko *borzdā navadno izvajajo iz indoevropsko *bharz-dhā ‘rob med dvema razama’ ali ‘raza z ostrim orodjem’ k osnovi *bhares- ‘štrleti; konica’.« (BEZLAJ 1977: 39)
~ Ⓡ »Brazda je pri oranju nastali jarek in obrnjena zemlja.« (BAŠ 2004: 47) ◾ Razmerje med globino in širino brazde je določeno, »(…) da bo kolikor mogoče velika površina zemlje izpostavljena zraku. (…) Skrb, da kolikor mogoče velika površina zemlje pride v dotik z zrakom, je potrebna in umestna samo pri jesenski brazdi, ker hočemo, da zemlja na zraku dobro prezebe in razpade, a ni niti tedaj izločena povšina posebno važna. Ako je zima suha in mrzla, bo zemlja itak dosti prezebla, ako pa je zima mokra in mila, še tako velika površina ne bo dosti pomagala. (…) Kadar orjemo plitvo (podoravanje strnišč in slično), lahko vzamemo širše brazde. Tudi za setev se ni potrebno ozirati na to, da mora biti največja površina zemlje na zraku, ker zemljo itak za plugom še nadalje obdelujemo in se kmalu usede v dupline, ki jih napravi plug (…). V težki zemlji in pri globokem obdelovanju delamo ožje brazde, v lahki zemlji in pri plitvem oranju pa širše, da gre delo hitreje od rok.« (SIMONIČ 1931: 88)
