▶[ˈceːpec]-pca m(Ⓣ B, BP, S)[ˈcẹːpec]-pca m(Ⓣ L)1.cepec |preprosto orodje za ročno mlačev|= cepe2.cepec |del cepca, s katerim se udarja|= ročnik
Ⓣ B ▷ 1. [ˈCeːpec za mˈlaːtenje ˈžiːta, ˈərži.] ◾ 2. [S ˈceːpcom uˈdaːrjaš po sˈnoːpix.]
Ⓣ BP ▷ 1. [ˈCeːpec. ˈJaːs pˈraːzapra ˈniːs ˈdẹːwo ž nˈjiːm koˈdaː.] ◾ 1. [Če je ˈwḙeːnč bˈwọ fiˈžọːle. Če je ˈtək, da si na ˈpuːəli fiˈžọːlo sˈjaː, da je ˈweːč bˈwọ je, ˈpọl smo pa ˈkər na ˈguːmno pa ˈtaːm. Pˈrẹj si poˈmeːto, da je ˈčiːsto bˈwọ. ˈMəre pa ˈdọːjsti zˈrẹːwo ˈbət. Po ˈciːəli fiˈžọːli smo. ˈPọl se je pa ˈtəste ta ˈsuːxe, ˈnọ, ˈtəste, ˈkək bi ˈrẹːko, ˈbək poˈpuːcawo in ˈọːne se je ˈkup poˈmeːtwo, ˈọːne se je pa poˈziːmi, ko smo ˈrəkli, fiˈžọːle preˈbiːrali. Ne ˈwuːšli, preˈbiːrali, da je ˈčeaːdno bˈwọ.]
Ⓣ L ▷ [ˈTuːə je pa ˈcẹːpec. S ˈcẹːpcom pa ˈjəs ˈniːs ˈdiːəwawa ˈkaj. ˈWiːəm, da se je mˈwoːtwo s ˈcẹːpcom.]
Ⓣ S ▷ 1. [ˈCeːpec za mˈlaːtenje ˈžiːta, ˈərži.] ◾ 1. [ˈCeːpec je ˈbi. ˈNiːsmo ˈmẹːli poˈsiːəbnix ˈdẹːlo ˈceːpca.]
~ Ⓘ ⇒ cepe
~ Ⓡ »Orodje za mlatev. Mlatev s cepcem je bila na Slovenskem najsplošnejši način ločevanja zrnja od klasja; v poznani obliki izvira iz srednjega veka, ko so cepci zamenjali prej uporabljano palico. (…) Do konca 19. stoletja se je namesto cepca vedno bolj uveljavljala mlatev z mlatilnico.« (BAŠ 2004: 53) ◾ »Zrnje ločimo od slame s tem, da žito obdelujemo s cepci ali ga manemo z živino ali ga mlatimo s stroji. Svoj čas so omlatili pri nas skoro vso žito s cepci, danes se pa vedno bolj širijo mlatilnice. S cepcem omlati ena oseba na dan (10 ur) največ 1¾ hl ozimnega ali 2 ½ hl jarega žita. Poleg tega, da je mlačev s cepcem zelo zamudna in draga, ostane v slami tudi veliko zrnja. Cepec bo pa vedno ostal kot mlatilno orodje tedaj, če je treba dobiti lepo slamo za škopo, npr. za prekrivanje streh, za pletenine in slično. (…) Pri nas manejo največ fižol in proso, drugod tudi ječmen in ogrščico.« (SIMONIČ 1931: 297–298)
Slika 1: Cepec. Risba: Urša Kogelnik. 
