gnojevoža
▶
[gˈnọːjeˈwoːža] -e ž (Ⓣ L) gnojvoža |skupno odvažanje gnoja na polje| = gnojvoza
Ⓣ L ▷ [Gˈnọːjeˈwoːža je ˈboːwa. (...) ˈJaː, je ˈboːwa, ˈsaːmo ˈdoːkler se je saˈmọːteš ˈkiːdawo, ˈdoːkler je ˈboːwa gˈnọːjeˈwoːža, zato ker je ˈmərwo ˈwḙeːnč luˈdiː ˈbət, da je z ˈwiːlami ˈtəsti gˈnọːj ˈsẹ ˈgər ˈmẹːtawo se na ˈwuːəs, ˈpọl se je pa ˈtək ˈləpo, z ˈeːnim ˈtoːkim, z ˈeːno ˈtoːko ˈdiːlo ˈtək ˈdọ potˈwoːčwo, ˈtək da, ˈwuːəs je ˈbi ˈpač ˈkọːjnski ˈwuːəs, ˈnọ. ˈPọl je pa ˈtək šˈpiːc se potˈwoːčwo ˈdọ. Z ˈsaːke stˈraːni se je ˈtək poˈraːnawo, ˈtək da je ˈləpo zgˈwaːdwo pa ˈdọ ni leˈtẹːwo, da ni se usˈraːwa ˈciːəwa ˈcẹːsta. ˈZaj ˈbọl ˈgərdo ˈdiːəwajo, ko so pa ˈčaːsix. ˈJaː, ˈpọl so pa na ˈpuːəlo, kˈriːl so ˈmẹːli, ˈpọl so pa na ˈpuːəlo ˈdọ ˈkoːpali. ˈTaːke ˈkuːpčke so naˈraːdli na ˈpuːəlo. ˈPọl so pa na ˈpuːəlo tˈrọːsli gˈnọːj. Zato je pa bˈwa gˈnọːjeˈwoːža al, ker je ˈwẹːjko ˈdiːəwa ˈboːwo. ˈEːnix ˈpar jix je ˈdoːma ˈboːwo, da so ˈgər na ˈwuːəs spˈraːlali pa ˈdọ potˈwoːčli ˈpọl, ˈpọl je ˈwoːni ˈfuːrman ˈpəlo ˈdọːta na ˈpuːəle, ˈpọl ˈaːdən je ˈməro ˈbəti zˈraː ˈfuːrmana, da je ˈdọ ˈkoːpo, ˈaːdən je ˈkoːje gˈnaː napˈrẹːj, da jix je presˈtaːlo, ˈaːdən je ˈdọ ˈkoːpo, ˈpọl ˈžẹːnske so pa obiˈčaːjno bˈlẹ na ˈpuːəlo, da so gˈnọːj tˈrọːsle, da so rastˈrọːsle ˈsẹ ˈtəsti gˈnọːj. (...) ˈZaj nikˈjẹr ˈwḙeːnč ni. Se sˈpọːmnim, ko so ˈmoːji otˈrọci bˈlə ˈmiːxni, ˈJuːrij, ko je ˈbi ta ˈmaːjnši, smo se pa pˈrọːti Weˈlẹːnjo peˈloːli, so pa bli še ˈtəsti ˈkuːpi gˈnọːja ˈtaːm. Je pa ˈrẹːko: »ˈMaːmi, gˈlẹːj ˈkaːki ˈčuːdni kərˈtọːci so šˈtọ.« {S} Ko ˈpərnas ˈniːsmo ˈwḙeːnč ˈdiːəwali ˈtək al, ko je že ˈbi ˈwoːni maˈšiːn na tˈraːktor, ko ˈmaː ˈtəste ˈwaːlcne pa ˈsẹ.]
~ Ⓡ Vožnja gnoja na njive z vozovi ali prenašanje v koših je ena od oblik medsebojne pomoči na vasi, ki se je občasno izvajala tudi za plačilo, povezana pa je s posebnimi šegami. Gnojvoža je večinoma prenehala v 2. polovici 20. stoletja, predvsem po množični uvedbi traktorjev. ◾ Gnojvožo je opisal F. Kotnik. Gre za delovno šego, v kateri so spravili kmetje hlevski gnoj na njive. Odrova sklepa (1996: 261), da je začela obravnavana oblika medsebojne pomoči pri poljedelstvu izginjati z uvajanjem mehanizacije. V strminah so nekateri kmetje že konec 50. let 20. stoletja uporabljali vitel, na katerega so pritrdili stara prevozna sredstva. Na njivi so gnoj z voza še vedno spravljali s krivlnom in ga ročno trosili z vilami. Prevažanje s traktorjem se je splošno uveljavilo v 70. letih 20. stoletja, ko je večina imela vsaj en traktor. Ročno trosenje gnoja so v dolini in na položnih terenih kmetje opuščali v 70. letih 20. stoletja z uvedbo rabe prvih trosilk in škropilnic gnojnice. (ODER 1996: 261)
