igo
▶
[ˈiːgo] -a m (Ⓣ B, L, S) [ˈjəgo] -a m (Ⓣ B, BP, S) igo |vprežna priprava, ki se da živali na čelo; čelni jarem|
Ⓣ B ▷ [ˈJəgo. ˈjəgo so ˈwẹːzali ˈwoːle.]
Ⓣ BP ▷ [ˈJəgo je ˈbi pa pər ˈwoːlix. ˈTuːə ˈtək ˈwiːəm, da so ˈmẹːli ˈtaːke ˈpọːštre ˈgəre na ˈroaːjex, ˈpọl so pa ˈnẹːki leˈsiːənega ˈgər ˈdaːli, ˈjəs ne ˈwiːəm, ˈkək je že ˈbọːwo, pa pərˈwẹːzali z jerˈmẹːnami. ˈPərnas ˈniːsmo ˈmẹːli in ne ˈwiːəm, ˈniːs ˈtut ˈdẹːwo koˈdaː. Ne ˈwiːəm.]
Ⓣ L ▷ [ˈIːgo je pər ˈwoːlex. ˈTaːm ˈtəsto pa ne pozˈnaːm, ko ˈmiː ˈwoːlo ˈniːsmo ˈmẹːli.]
Ⓣ S ▷ [ˈIːgo je dˈruːgo, ˈjoːrm je pa sˈpẹt dˈruːgo.] ◾ [ˈJəgo, ˈiːgo, ˈjoːrm. ˈIːgo je dˈruːgo, ˈjoːrm je pa sˈpət dˈruːgo.] ◾ [ˈJəgo se je ˈməro pərˈweːzat za ˈroːge, ˈštək ˈgər na gˈwaːwo se mu je ˈdẹːwo, ˈpọl se je pa pərˈwẹːzawo. ˈJaːrəm/ˈjoːrm ˈmaː pa špˈruːncne, ˈpọl so pa ˈnətər w ˈsaːko uˈnẹːx ˈeːne goˈwẹːdo ˈdẹː al pa kˈraːwe.]
~ Ⓘ »Praslovansko *jƄgo (slovenska osnova na -s- je sekundarna, morda analogna na oj) se je razvilo iz indoevropsko *Hugo- ‘jarem’. Indoevropska beseda je tvorjena iz korena *Heg- ‘vpreči’, kar je determinirano *He(H)- ‘vezati’. (SNOJ 1997: 181)
~ Ⓡ »Jarem z vodoravnim delom na vratu živine za vprego dveh živali. Na bolj strmih območjih so ga uporabljali so uveljavljanja traktorjev v 60. letih 20. stoletja.« (BAŠ 2004: 175)
