abcčdefghijklmnoprsštuvzž
  • 1Jarem_1 (dva enojna jarma za vpreganje para volov ali krav) Slika 1: Dva enojna jarma za vpreganje para volov ali krav. Risba: Urša Kogelnik.
  • 1Jarem_2 (dvojni) Slika 2: Dvojni jarem. Risba: Urša Kogelnik.
  • 1Jarem_3 (enojni) Slika 3: Enojni jarem. Risba: Urša Kogelnik.
  • Jarem (0) Slika 4: Jarem v muzeju v Libeličah. Foto: Anja Benko.
  • Jarem (1) Slika 5: Jarem v muzeju v Libeličah. Foto: Anja Benko.
  • Jarem (2) Slika 6: Jarem v muzeju v Libeličah. Foto: Anja Benko.
  • Jarem_4 (vprega, Lara Sobocan) Slika 7: Vola, vprežena v jarem. Foto: Lara Sobočan.
jarem
▶ [ˈjaːrəm] -rma m (Ⓣ B, L, S) [ˈjoːrəm] -rma m (Ⓣ S) jarem |lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali|
Ⓣ B ▷ [ˈJaːrəm ˈdiːəš ˈwoːwu ˈgər na ˈroːge, na ˈšiːŋk, ˈpoːle se pa za ˈroːge zˈwẹːže, ˈsaːkega ˈwoːla poˈsiːəbej.] ◾ [ˈMiː smo ˈsaːmo leˈsiːəne ˈjaːrme ˈmẹːli za dˈwiːə kˈraːwi sˈkọp dˈwaː al pa ˈeːnega za ˈeːno, ko smo gˈrọːbali ərˈpiːco, da sən ˈpač ˈeːno kˈraːwo pˈrẹːgwa. ˈTaj sən ˈpač eˈnọːtən ˈjaːrəm ˈzẹːwa. Saj ˈmaː ˈJaːnez sˈpoːda xˈraːjeŋga.] ◾ [Če je ˈeːdən, so ˈčaːsix ˈkọːmat ˈdaːli ˈwọːwo. Če sta dˈwaː, je pa ˈjaːrəm.]
Ⓣ L ▷ [ˈJaːrəm je ˈbi pa pər kˈraːwax al pa pər ˈwoːlex. (...) ˈJaː, verˈjẹːtno, da so bˈlẹ za kˈraːwe pa za ˈwoːle dˈruːgi ˈjaːrmi. Samo ˈjəs s ˈtəstimi ˈniːs ˈweːč ... S ˈkoːjami sən še ˈdiːəwawa oˈziːroma ˈjəs ne ˈdiːəwawa, ˈwọːdwa sən jəx ˈsaːmo, ˈdiːəwawa pa ˈniːs ˈweːč. ˈPọl smo pa ˈtək že tˈraːktor ˈmẹːli, ko sən ˈjəs bˈwa ˈeːnix deˈsẹːt al ˈọːsem ˈliːət sˈtoːra.]
Ⓣ S ▷ [ˈJaːrəm, ˈjəgo. ˈJaːrəm ˈdiːəš ˈwoːwu ˈgər na ˈroːge, na ˈšiːŋk, ˈpoːle se pa za ˈroːge zˈwẹːže ˈsaːkega ˈwoːla poˈsiːəbej. ˈJəgo sta pa dˈwaː ˈwoːla sˈkọp pərˈwẹːzana. ˈPər ˈjaːrmo je ˈgọːš pa ˈpər ˈjəgwo je ˈtuj ˈgọːš.] ◾ [Je ˈbi ˈsaːmo za ˈeːno goˈwẹːdo – eˈnọːjni ˈjaːrəm. ˈTəsti je ˈsaːmo ˈbi ˈmiːšlen, da so ˈsaːmo ˈeːno kˈraːwo al pa ˈbiːka al pa ˈwoːla ˈnətər pˈrẹːgli. Ko so ərˈpiːco gˈruːəbali, ˈtaj je ˈsaːmo ˈeːna žˈwaːt ˈxọːdwa ˈwoːnta po bˈraːzdi. Če sta bˈwa pa dˈwaː ˈnətər, ˈtaj se je pa že ˈkaj sadˈwaːwo.] ◾ [ ˈjəgo ˈweːzat ˈwoːle.] ◾ [ˈIːgo je dˈruːgo, ˈjoːrm je pa sˈpẹt dˈruːgo.] ◾ [ˈJəgo, ˈiːgo, ˈjoːrm.] ◾ [ˈJəgo se je ˈməro pərˈweːzat za ˈroːge, ˈštək ˈgər na gˈwaːwo se mu je ˈdẹːwo, ˈpọl se je pa pərˈwẹːzawo. ˈJaːrəm/ˈjoːrm ˈmaː pa špˈruːncne, ˈpọl so pa ˈnətər w ˈsaːko uˈnẹːx ˈeːne goˈwẹːdo ˈdẹ al pa kˈraːwe.]
~ Ⓘ »Praslovansko *arьmь (in *arьmo) je tvorba na osnovi indoevropskega korena *arH- ‘sklopiti; sestaviti tako, da ustreza’. Prvotni pomen besede je torej *‘tisto, s čimer se povežeta, sklopita (dve vprežni živali)’.« (SNOJ 1997: 196)
~ Ⓡ »Lesena priprava za vprego goveje živine. Alpski Slovani so jarem poznali verjetno ob naselitvi ali prej. Skozi stoletja so jih uporabljali kmetje in gospostva tam, kjer so vozili oziroma orali z voli ali (redkeje) s kravami in dotlej, ko so živali pri delu zamenjali stroji. Jarem so uporabljali po vseh slovenskih pokrajinah. Ločimo jarme za vleko z glavo oziroma starejše čelne jarme ali ižesa (igo) in jarme za vleko z vratom oziroma sredozemske jarme s kambama in pa t. i. slovenske jarme (…). Jarme so največkrat izdelovali doma. Pogosto so jih krasili z rezljanjem; okrašen jarem je verjetno izražal željo po veljavi vprege in njenega lastnika.« (BAŠ 2004: 187) ◾ »Najstarejša oblika goveje vprege je jarem, ki je imel dve obliki: po vzhodnih predelih slovenskega ozemlja je bil razširjen dvojni podvratni jarem z vodoravnim, težjim in širšim delom na vratu in z lažjim delom v obliki lestve pod njim (oba dela sta bila povezana z dvema ali s štirimi navpičnimi klini) (…). Za konjsko vprego so bili v rabi komati in usnjena oprava, ki je bila delno pripeta čez život živali. Slovenci so uporabljali v glavnem srednje velike vozove s košem, lažje vozove z deskami ob straneh (npr. za gnoj) in lestvene vozove (zlasti seno in žito).« (NOVAK 1970: 368–369)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam