-
Slika 1: Dva enojna jarma za vpreganje para volov ali krav. Risba: Urša Kogelnik.
jarem
▶
[ˈjaːrəm] -rma m (Ⓣ B, L, S) [ˈjoːrəm] -rma m (Ⓣ S) jarem |lesena vprežna priprava, ki se da živali na vrat, navadno za par živali|
Ⓣ B ▷ [ˈJaːrəm ˈdiːəš ˈwoːwu ˈgər na ˈroːge, na ˈšiːŋk, ˈpoːle se pa za ˈroːge zˈwẹːže, ˈsaːkega ˈwoːla poˈsiːəbej.] ◾ [ˈMiː smo ˈsaːmo leˈsiːəne ˈjaːrme ˈmẹːli za dˈwiːə kˈraːwi sˈkọp dˈwaː al pa ˈeːnega za ˈeːno, ko smo gˈrọːbali ərˈpiːco, da sən ˈpač ˈeːno kˈraːwo pˈrẹːgwa. ˈTaj sən ˈpač eˈnọːtən ˈjaːrəm ˈzẹːwa. Saj ˈmaː ˈJaːnez sˈpoːda xˈraːjeŋga.] ◾ [Če je ˈeːdən, so ˈčaːsix ˈkọːmat ˈdaːli ˈwọːwo. Če sta dˈwaː, je pa ˈjaːrəm.]
Ⓣ L ▷ [ˈJaːrəm je ˈbi pa pər kˈraːwax al pa pər ˈwoːlex. (...) ˈJaː, verˈjẹːtno, da so bˈlẹ za kˈraːwe pa za ˈwoːle dˈruːgi ˈjaːrmi. Samo ˈjəs s ˈtəstimi ˈniːs ˈweːč ... S ˈkoːjami sən še ˈdiːəwawa oˈziːroma ˈjəs ne ˈdiːəwawa, ˈwọːdwa sən jəx ˈsaːmo, ˈdiːəwawa pa ˈniːs ˈweːč. ˈPọl smo pa ˈtək že tˈraːktor ˈmẹːli, ko sən ˈjəs bˈwa ˈeːnix deˈsẹːt al ˈọːsem ˈliːət sˈtoːra.]
Ⓣ S ▷ [ˈJaːrəm, ˈjəgo. ˈJaːrəm ˈdiːəš ˈwoːwu ˈgər na ˈroːge, na ˈšiːŋk, ˈpoːle se pa za ˈroːge zˈwẹːže ˈsaːkega ˈwoːla poˈsiːəbej. ˈJəgo sta pa dˈwaː ˈwoːla sˈkọp pərˈwẹːzana. ˈPər ˈjaːrmo je ˈgọːš pa ˈpər ˈjəgwo je ˈtuj ˈgọːš.] ◾ [Je ˈbi ˈsaːmo za ˈeːno goˈwẹːdo – eˈnọːjni ˈjaːrəm. ˈTəsti je ˈsaːmo ˈbi ˈmiːšlen, da so ˈsaːmo ˈeːno kˈraːwo al pa ˈbiːka al pa ˈwoːla ˈnətər pˈrẹːgli. Ko so ərˈpiːco gˈruːəbali, ˈtaj je ˈsaːmo ˈeːna žˈwaːt ˈxọːdwa ˈwoːnta po bˈraːzdi. Če sta bˈwa pa dˈwaː ˈnətər, ˈtaj se je pa že ˈkaj sadˈwaːwo.] ◾ [ ˈjəgo ˈweːzat ˈwoːle.] ◾ [ˈIːgo je dˈruːgo, ˈjoːrm je pa sˈpẹt dˈruːgo.] ◾ [ˈJəgo, ˈiːgo, ˈjoːrm.] ◾ [ˈJəgo se je ˈməro pərˈweːzat za ˈroːge, ˈštək ˈgər na gˈwaːwo se mu je ˈdẹːwo, ˈpọl se je pa pərˈwẹːzawo. ˈJaːrəm/ˈjoːrm ˈmaː pa špˈruːncne, ˈpọl so pa ˈnətər w ˈsaːko uˈnẹːx ˈeːne goˈwẹːdo ˈdẹ al pa kˈraːwe.]
~ Ⓘ »Praslovansko *arьmь (in *arьmo) je tvorba na osnovi indoevropskega korena *arH- ‘sklopiti; sestaviti tako, da ustreza’. Prvotni pomen besede je torej *‘tisto, s čimer se povežeta, sklopita (dve vprežni živali)’.« (SNOJ 1997: 196)
~ Ⓡ »Lesena priprava za vprego goveje živine. Alpski Slovani so jarem poznali verjetno ob naselitvi ali prej. Skozi stoletja so jih uporabljali kmetje in gospostva tam, kjer so vozili oziroma orali z voli ali (redkeje) s kravami in dotlej, ko so živali pri delu zamenjali stroji. Jarem so uporabljali po vseh slovenskih pokrajinah. Ločimo jarme za vleko z glavo oziroma starejše čelne jarme ali ižesa (igo) in jarme za vleko z vratom oziroma sredozemske jarme s kambama in pa t. i. slovenske jarme (…). Jarme so največkrat izdelovali doma. Pogosto so jih krasili z rezljanjem; okrašen jarem je verjetno izražal željo po veljavi vprege in njenega lastnika.« (BAŠ 2004: 187) ◾ »Najstarejša oblika goveje vprege je jarem, ki je imel dve obliki: po vzhodnih predelih slovenskega ozemlja je bil razširjen dvojni podvratni jarem z vodoravnim, težjim in širšim delom na vratu in z lažjim delom v obliki lestve pod njim (oba dela sta bila povezana z dvema ali s štirimi navpičnimi klini) (…). Za konjsko vprego so bili v rabi komati in usnjena oprava, ki je bila delno pripeta čez život živali. Slovenci so uporabljali v glavnem srednje velike vozove s košem, lažje vozove z deskami ob straneh (npr. za gnoj) in lestvene vozove (zlasti seno in žito).« (NOVAK 1970: 368–369)