Ⓣ B ▷ 1. [ˈNaːjprej kˈleːpat, ˈpọl pa še bˈruːst.] ◾ 1. [Pər kˈleːpajo pa ˈraːbiš ˈsaːmo kwaˈdiːwo, da s kwaˈdiːwami ˈsaːmo ˈbọl ˈtaːŋki ˈriːəs narˈdiːš, da je ˈtiːŋka. ˈPọl se pa ˈməra pa ˈkər nabˈruːsit.] ◾ 2. [Petˈliːn kˈleːpa. Kˈliːče ˈkuːro.]
Ⓣ BP ▷ 1. [ˈTuːə je pa ˈkọj pripˈraːwa ˈbọːwa. Saj sən ˈrẹːko, ˈpərnas je ˈtuj bˈwa poˈdọːbna. (...) ˈTuːə je ˈbọːwo ˈsaːmo naˈmẹːn … Šˈtuːə si ˈgəre ˈseːdo, šˈtuːə si ˈkoaːso ˈgər ˈda pa kˈleːpa. ˈTuːə smo ˈmiː ˈtuj ˈmẹːli. Šˈtuːə je ˈpač ˈtẹːjko ˈwiːše ˈbwọ … Pa ˈdọːgo je ˈbọːwo. Še ˈwiːəm. Šˈtuːə je sˈtaːwo. Pa ˈaːna ˈpiːəč, ˈaːn ˈkoːmen ˈčuːd in je ˈtuj ˈtoːko bˈwọ ˈnətre zaˈbiːto, da si ˈwoːxko ˈgəre ˈseːdo pa kˈleːpa. Ne ˈwiːəm, kˈjẹ je ˈzaj. Werˈjẹːtno se je ˈkam zabetoˈniːrawo. ˈMər pa ˈrəčt, da ˈjaːs ne zˈnaːm kˈleːpat. ˈNiːsi koˈdaː kˈleːpa, ˈtəste je bˈwọ. ˈTuːə je ˈtək ˈdọːgo naˈzaːj, da ˈjaːs ne zˈnaːm kˈleːpat. Naˈwoːdno je ˈtək ˈbọːwo, da je ˈaːdən ˈbọl zˈnaː kˈleːpat in da je ˈsaːmo ˈtəste ˈdẹːwo, spˈlọx, če se je ˈwẹːjko koˈsiːwo.] ◾ 1. [ˈJaːs ne zˈnoːm. Pa še ˈnẹːkaj je ˈtut ˈbọːwo. ˈMọːj ˈaːta je ˈbi inwaˈliːt bˈrẹs ˈnoːge in ˈoːn ni ˈmọːgo al pa ˈtəško, da bi zˈraː koˈsiː. Kˈleːpa je pa za ˈsẹ. (...) ˈOːn je ˈbi ciˈwiːlni inwaˈliːt.]
Ⓣ L ▷
1. [Na sˈtọːwu za kˈleːpaje ... Kˈleːpali smo ˈkoːso al pa ˈsərpe so kˈleːpali.]
Ⓣ S ▷ 1. [ˈNaːjprej kˈle:pat, ˈpọl pa še bˈruːst.]
~ Ⓘ »Praslovansko *klepati ‘tolči, biti’, morda tudi ‘klati’, je verjetno imitativna beseda, nastala na osnovi onomatopeje *klep-, ki posnema zvoke, nastale ob trku dveh trdih, navadno kovinskih predmetov.« (SNOJ 1997: 235)
Slika 1: Klepati koso. Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja. 
