kljuvati
[kˈluːwat] -am nedov. (Ⓣ L) kljuvati |hitro, sunkovito segati s kljunom po čem|
Ⓣ L[ˈKuːra ˈwẹːdno na ˈiːsti pˈlaːc ˈnọːsi ˈjaːjce. Weˈčiːnoma. ˈNọ, skˈriːje se ˈroːda. ˈNọ, če ˈmaš zaˈpərte, ˈpọl ˈtək naˈwoːdno gˈniːəzdo narˈdiːš, da ˈtaːm ˈnətər ˈneːsejo. Naˈwoːdno ˈtək, da podˈwọːžek, smo ˈrəkli ˈtəstemo. Podˈwọːžek si ˈdẹ ˈnətər. ˈSaːmo ˈjəs ne ˈdam ˈzaj ˈwḙeːnč ˈkaj. ˈAːno ˈjaːjce al pa ˈkaːke leˈsiːəne, da ˈniːso skˈluːwale ˈkaj. ˈPọl pa ˈroːde, če ˈniːmajo ˈdọːjst ˈjẹːsti, ˈtuj ˈjaːjce ˈsaːme skˈluːwajo. ˈTək, da ˈwiːəm, da mi je ˈmaːma ˈreːkwa, da ˈmərš ˈnətər ˈjaːjco zˈluːknat pa ˈpọːpər ˈnətər al pa ˈkaj ˈtaːkega, da ne kˈluːwa ˈwḙeːnč ˈjaːjc.]
~ Ⓘ »Praslovansko *klьvati, klʼujǫ < *kle- brez zanesljivega sorodstva.« (BEZLAJ 1982: 44)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam