• Lan_1 Slika 1: Lan. Risba: Urša Kogelnik.
  • Lan_2 (cistilka za lan, domacija Mocnik, p. d. pri Volbartu na Libeliski gori) Slika 2: Čistilka za lan na Libeliški gori. Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja.
  • Lan_3 (grebni za lan) Slika 3: Strgala za lan v muzeju v Libeličah. Foto: Anja Benko.
  • Lan_4 (trenje lanu na Fari na Prevaljah) Slika 4: Trenju lanu na Fari na Prevaljah. Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja.
  • Lan_5 (teritev lanu pri Obretanu) Slika 5: Teritev lanu. Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja.
lan
[ˈwaːn] -a m (Ⓣ BP, L) lan |kulturna rastlina z modrimi cveti, ki se goji zaradi vlaken in zaradi semena, ali njeno seme|
Ⓣ BP[ˈWaːn. Ərˈməno je cˈweːto.] ◾ [ˈWaːn so ˈpiːpali. Zaˈtuːə so ˈtəste ˈpẹːčke bˈlẹ zˈraːno. ˈNeː ˈneː ˈneː. Šˈtuːə ni ˈbọːwo ˈtək. Smo ˈrəkli, da ˈpẹːčke so bˈlẹ pər ˈwaːči. ˈWaːn je ˈbọːwo pa za, da so ˈciːəwega poˈnuːcali, so ˈmərli ga ˈwun poˈpiːpat in is ˈtẹːga so bˈwaːgo deˈwoːli, ko se je tˈkaːwo al ˈkək je ˈreːkwo se. ˈMiː ˈteːga ˈniːsmo ˈwḙeːnč deˈwoːli. ˈPọl so pa ˈsi ˈtaːke xˈwoːče ˈmẹːli, ˈtaːke ˈbiːəle ˈtərde so bˈlẹ, pərˈtẹːne smo ˈmiː ˈrəkli. In če si ˈdọːgo na ˈsọːnco ˈpoːle pˈlẹːxa, se je ˈreːkwo, da si ˈwoːdo ˈgər naˈliːwa in da se je poˈsuːšwo, je pa ˈbọl ˈməxko gˈraːtawo. ˈMaːwo je ˈtuj ˈbọl ˈbiːəwo gˈraːtawo.]
Ⓣ L[ˈWaːn so ˈčaːsix saˈdiːli. So ˈrəkli ˈwaːn. So saˈdiːli pa ˈtərli, ˈsaːmo ˈzaj že ˈčuːdno ˈdọːgo ne.]
~ Ⓘ »Praslovansko lьnъ je kakor litavsko linas (…) prasorodno ali prevzeto iz istega vira kot grško (…).« (BEZLAJ 1982: 123)
~ Ⓡ »Družina: lanovke (Linaceae). Vrsta: lan (Linum usitatissimum L.) – ozimno (oljni) in jari (predivni). Domača imena: lan, lanovec, len, predivovec, preslej, prezavec, prezljaj, prežljaj, prežek. Tuja imena: flax (angl.), lin (fr.), lan (hrv.), lino (it.), len (madž.), Lein, Flachs, Öllein, Faserlein, Ölfaserlein (nem.). Sorte (Sortna lista poljščin, vrtnin in sadnih rastlin za leto 1999): (1) za predivo: Belinka, Natasja, Regina; (2) za seme in olje: ni vpisanih.« (KOCJAN AČKO 1999: 83) ◾ Lan (lat. Linum usitatissimum) cvete julija in ga je vedno sejala gospodinja, ker je to »ženska« rastlina. Korošci so že sredi zime ugibali, kako dolg bo lan. To so uganili s pomočjo ledenih sveč – če so bile le-te v starem letu dolge, je pomenilo, da bo v novem letu dobra letina lanu. Korošice so morale ob pustu visoko frfotati krila in visoko skakati med plesom, in sicer vse za to, da bi bila letina lana dobra. (KUNAVER, ČADEŽ 2009: 111) ◾ »Lan so poznali staroselci in Slovani ob naselitvi v Vzhodne Alpe. V srednjem veku je lan, razširjal se je od 10. stoletja, sodil med pogoste dajatve; pridelava lanu (…) je naraščala do začetka 19. stoletja. (…) Lan so uporabljali za tkanje in razsvetljavo, lanene tropine, pleve, moko in semena za krmo. Izdelava lanenega olja je cvetela od konca 19. stoletja do konca 2. svetovne vojne.« (BAŠ 2004: 277) ◾ Iz lana so še okoli leta 1950 na Strojni pridobivali laneno predivo in olje. Izkoriščali so ga tudi kot tekstilno rastlino – pridobivali so predivo, iz katerega so predice predle na kolovratih laneno nit. Po starejšem verovanju predice niso predle na dan sv. Jedrti (17. 3.), ker naj bi potem miši pojedle predico. (Povzeto po MAKAROVIČ 1982: 153)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam