• Leca Slika 1: Leča. Risba: Urša Kogelnik.
leča
[ˈwaːča] -e ž (Ⓣ BP, L) leča |kulturna rastlina z vijoličastimi cveti in majhnimi stroki ali njeni sadovi|
Ⓣ BP[ˈWaːča. ˈWaːče ˈmədwa ˈniːsma sˈjaːwa, se je pa sˈjaːwa šˈtuːə ˈpərnas.] ◾ [ˈBọl probˈlẹːm je ˈbi, pa ˈpərnas ˈniːsmo ˈmẹːli, je bˈwa ˈwaːča. ˈTuːə je pisˈmẹːno ˈraːjtam ˈlẹːča. Pər ˈwaːči je ˈweːč ˈpẹːčk ˈbọːwo. Pˈra ˈpẹːčke, ˈkaːmenčki. Ne ˈwiːəm, ˈkək je ˈtuːə ˈbọːwo. ˈMiː ˈniːsmo ˈmẹːli, ne ˈwiːəm, ˈkək je ˈtuːə ˈbọːwo. ˈJaː, ˈtuːə je bˈwọ zaˈtuːə, kə se je ˈpiːpawa ˈwaːča. ˈWaːča se ni ˈžeaːwa. Se je s koreˈniːkami ˈrẹːt ˈpiːpawa. Saj se je pa pfiˈsọːle ˈtuj. ˈJaː, pfiˈsọːle pa ˈnətre  stˈrọːko ˈnətre ˈbi. Pa ˈtaːm ˈtuj gˈwiːšno. Ne, ˈwaːča ni ˈtək. ˈWaːča je ˈtək ko pa kaˈduːje ˈsẹːme pər ˈrọːžax al pa ˈkaj. ˈTək je ˈwaːča ˈgəre. ˈKuːgce.  cˈwiːəto ˈnətre. ˈPọl se pa ˈtuj ˈməre s ˈceːpcom mˈwoːtit, da je ˈwun šˈwa. ˈPọl pa še ˈtuj ˈməra ˈbət ˈkẹːr zˈraːno, da se ˈpẹːčke ˈbək ˈdeːjo.]
Ⓣ L[ˈWaːča. ˈWaːčo smo sˈjaːli.]
~ Ⓘ »Beseda verjetno ni podedovana iz indoevropsko, temveč je prevzeta iz nekega neznanega jezika. Pomen ‘prozorno telo z eno ali več krivimi ploskvami’ je drugoten, nastal v 18. stoletju pod vplivom na novo nastale pomenske dvojnosti nlat. lens in nemško Linse ‘leča’. Oblika tega telesa je namreč podobna obliki lečinega zrna.« (SNOJ 1997: 295)
~ Ⓡ Lens culinaris – navadna leča. »Kulturna rastlina z vijoličastimi cveti in majhnimi stroki ali njeni plodovi. Lečo so Slovani poznali ob naselitvi v Vzhodne Alpe. V visokem in poznem srednjem veku leča ni sodila med splošne dajatve, čeprav je bila del poljskega, v omejenem obsegu tudi vrtnarskega posevka; bila je pomembna v vsakdanji prehrani.« (BAŠ 2004: 279)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam