Slika 1: Lemež pri plugu. Foto: Urša Kogelnik. -
Slika 1: Lemež pri plugu. Foto: Urša Kogelnik.
lemež
▶
[ˈleːmeš] -ža m (Ⓣ B, L, S) lemež |del pluga v obliki železnega rezila, ki zemljo izpodrezuje|
Ⓣ B ▷ [S ˈšiːbo al pa z ˈgẹːjžlo. Ko sən oˈraːwa, sən pa ˈgẹːjžwo ˈmẹːwa ˈzaːdi, da sən kˈraːwe nagˈnaːwa. Oˈraːwa sən pa z merˈjaːscom. Najpˈrẹːj smo ˈmẹːli merˈjaːsca, ˈbi je ˈtaːk leˈsiːən, ˈpač ˈtaːk, da je leˈsiːəno bˈwọ ogˈrọːdje, ˈsaːmo ˈlẹːmeš je ˈbi iz žeˈlẹːza. ˈNọ, ˈpọl smo pa ˈbọl žeˈlẹːznega ˈmẹːli, smo ga ˈmẹt ˈNẹːmčijo ˈkuːpli dˈruːgiga.] ◾ [ˈLeːmeš obˈraːča ˈzəmlo.] ◾ [ˈLeːmeš je ˈbi pər oˈraːwo.] ◾ [ˈTuːə je pa ˈtut leˈsiːəna ˈriːəč, pa ˈtọdi ˈsam ˈaːn ˈleːmeš je ˈbi ˈgər, ne dˈwaː. ˈTək ˈrəčmo, ˈeːn ˈcaːjt smo ˈmẹːli pa dˈwaː. In s ˈtəstem so raxˈlaːli ˈzəmlo ˈgər.]
Ⓣ L ▷ [ˈLeːmeš smo ˈtək ˈrəkli.] ◾ [ˈLeːmeš je ˈbi pər pˈwuːgo.] ◾ [So ˈbəle roˈčiːce pa leˈmẹːžni, roˈzaːce pa ˈtəsti ˈnọš, ko ˈrẹːže pˈriːədi ˈzəmlo. Šˈtuːə so pa ˈməži, ˈsaːmo so dərˈgaːče oˈbərjeni. Šˈtuːə je pa obˈraːčawo, ˈtək da je ˈpọl zəmla pˈrəšwa na ˈwərx, tˈraːwa pa sˈpuːət.] ◾ [ˈLeːmeš je ˈbọl žeˈlẹːzno. ˈTuːə je ˈeːn ˈdẹː pˈluːga, ˈtəsto, ko ˈzəmlo ˈtək obˈroːča, ko ˈzəmlo ˈtək obˈroːča ˈcuːə, ko ˈzəmlo ˈcuːə obˈroːča.]
Ⓣ S ▷ [ˈLeːmeš pər pˈluːgo ˈsuːče ˈzəmlo.]
~ Ⓘ »Praslovansko *lemežь, *lemešь je kakor letonsko lemesis ‘lemež’ izpeljano na osnovi indoevropskega korena *lem- ‘lomiti, drobiti’. Prvotni pomen je torej *‘kar lomi, drobi (zemljo)’.« (SNOJ 1997: 298)
~ Ⓡ »Prvotno leseno, pozneje železno rezilo, simetrično pri ralu in nesimetrično pri plugu, zemljo reže in rahlja, pri plugu tudi privzdiguje na desko. Lemež je nasajen na oplaz ornega orodja in je poleg gredlja njegov osnovni del. Ralo z železnim lemežem se je uveljavilo najpozneje ob prehodu 8. v 9. stoletju.« (BAŠ 2004: 280) ◾ »Lemež zemljo vodoravno odreže in jo toliko privzdigne, da pride do deske. Oblika lemeža je trikotnik ali trapec. Lemež mora polagoma preiti v desko in ne sme med njim in desko nastati oster kot, kjer bi se kopičila zemlja, ki bi trenje zelo povečevala. Da je trenje manjše, morajo biti vijaki, s katerimi je lemež pritrjen na kozolec, toliko pogreznjeni, da nastane gladka površina. Ostrina lemeža tvori s celino kot 30–60°. Čim težja je zemlja in čim daljše je plužno truplo, tem ostrejši mora biti ta kot, čim lažja je zemlja in čim krajše je plužno truplo, tem večji mora biti kot. (…) Lemež se od vseh delov najbolj obrabi, zato je dobro imeti za vsak plug enega ali dva v rezervi, da ga lahko vzamemo v roke, če damo enega brusit ali če se nam na kaki skali ali kaki drugi zapreki zlomi. Delajo ga iz kovnega železa in kovnega jekla.« (SIMONIČ 1931: 78)
