mašin
[maˈšiːn] -a m (Ⓣ B, BP, L, S) 1. stroj |mehanična naprava, navadno kovinska, iz gibljivih in negibljivih delov, ki s pretvarjanjem energije omogoča, olajšuje, opravlja delo| = mašina; stroj 2. slamoreznica |stroj za rezanje slame, sena| = fotermašin; hekslar; slamoreznica; škajdrovec; šklajdrovec
Ⓣ B2. [Z maˈšiːnom smo pa sˈwaːmo ˈriːəzali.]
Ⓣ BP1. [ˈWiːəš, ˈtuːə so bˈli ˈti stˈrọːji, so se zˈmiːər ispopolnjeˈwaːli. In pˈrẹj ˈčaːsix so mˈwaːtli, ˈkar ˈjaːs ˈniːs ˈweːč ˈdẹːwo. ˈPərnas je ˈbi že maˈšiːn, se je ˈreːkwo pa ˈtut  ˈnẹːmščini. Ta ˈpərwe so ˈbəli ˈtaːki maˈšiːni, da je ˈsaːmo ˈmẹ ˈtəsto ˈaːno ˈtaːko ˈpiːjo, ˈpiːnjo, ˈjaː, ˈzoːbe in ˈtaːm sˈkuːəs je ˈsẹ ˈwuːn zleˈtẹːwo, ˈsẹ ˈkup. ˈPọl se je pa že ˈpəršwo, se je ˈrəkwo štˈrọːˈšiːtler, ki je stˈrẹːso sˈwoːmo ˈwun, da je sˈwoːma ˈzaːdi ˈwuːnta ˈpəršwa. ˈŽiːto pa sˈpoːda. ˈTaːm je bˈwọ tˈriːəba ˈweːč luˈdiː, da je ˈžiːto ˈaːdən sˈpoːda pˈrọč spˈraːla, ˈadən je pa sˈwaːmo pˈrọč spˈraːla. ˈAːdən je ˈnətər ˈbuːla. ˈPoːle so pa ˈpəršli, ˈkar ˈmiː ˈniːsmo ˈweːč ˈmẹːli, so ga že ˈmẹːli, da je že ˈkar bˈlọ, da je že  ˈžaːkəl leˈtẹːwo. ˈTuːə ˈmiː ˈniːsmo ˈmẹːli. Oˈziːroma sən ga še ˈkuːpo in taˈkọːj proˈdaː, pˈrẹj, da sən ga upoˈraːbla. Se mi je zˈdẹːwo, da je že zastaˈrẹː. ˈTiː si pa ˈpọl ˈkuːpo ˈmẹːdˈrẹːšar. ˈToːkega, da ga je s tˈraːktorjo ˈliːəko.]
Ⓣ L1. [ˈPọl, ko se je maˈšiːn že poˈjaːwo, je pa maˈšiːn ˈwọn spˈraːlo ˈzərno. Smo pa ˈrəkli, da smo šˈlə ˈžiːto maˈšiːnat.]
~ Ⓘ »Prevzeto prek nemško Maschine in francosko machine iz latinsko machina, kar je izposojeno iz grško dorsko makhanå, jonsko mekhanẹ ‘naprava, priprava, pripomoček, sredstvo’, izpeljanke iz grško mekhos ‘sredstvo, pripomoček’, to pa je tvorjeno iz istega indoevropskega korena *magh- ‘moči, biti sposoben’. (SNOJ 1997: 327)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam