mlatiti
[mˈwaːtit] -im nedov. (Ⓣ B, S) [mˈwoːtit] -im nedov. (Ⓣ BP, L) 1. mlatiti |s cepcem, z mlatilnico spravljati zrnje iz klasja, latja| = štrajfati 2. ometati |delati, da se iz smetane izloči maslo; mesti| = ometati
Ⓣ B1. [Mˈwaːtit. Mˈwaːtli so pa na ˈgəmni, po tˈliːəxo naˈdiːəwali sˈnoːpe. ˈPọl ˈmaːjo pa ˈtaːke ˈceːpce pa s ˈtəstemi ˈciːəpci mˈwaːtijo ˈžiːto. Da se ˈzərno ˈlọːči od sˈwa:me.] ◾ 1. [ˈJəs sən še pˈrọːbawa mˈwaːtit, pa ˈniːsmo ˈpọl mˈwaːtli ˈweːnč ˈžiːta.]
Ⓣ BP1. [ˈWiːəš, ˈtuːə so bˈli ˈti stˈrọːji, so se zˈmiːər izpopolnjeˈwaːli. In pˈrẹj ˈčaːsix so mˈwaːtli, ˈkar ˈjaːs ˈniːs ˈweːč ˈdeːwo. ˈPərnas je ˈbi že maˈšiːn, se je ˈreːkwo pa ˈtut  ˈnẹːmščini.] ◾ 1. [ˈRəčma, mˈwaːtwo se je razˈliːčno. ˈAli se je ta ˈpərwe … ˈNẹːki so s ˈpuːəla ˈduːəmo woˈziːli pa ˈkar na ˈguːmni mˈwoːtili oˈziːroma zmaˈšiːnali. ˈPọl je ˈbọːwo zaˈraːdi ˈcaːjta, ˈmər po ˈnoːše ˈbọl, da se ni ˈsẹ uˈtaːnwo pa ˈwoːže se je spraˈwiːwo, so pa sˈnoːpe sparˈnaːli. ˈPọl so pa poˈziːmi, ko je ˈbi ˈcaːjt, so pa ˈtəste maˈšiːnali. Pˈrẹj je ˈbọːwo pa preˈwẹːjko za ˈaːnˈbaːrt, pa ni šˈwọ.] ◾ 2. [ˈPuːtra ˈjəs sˈkọr ˈniːs ˈdiːəwawa. ˈJaː, ˈtuːə so ˈdọ posˈnaːli, ˈpọl so pa ˈpuːtər diˈwaːli. ˈMiː smo ga že ˈsẹ proˈdaːli, ˈpọl smo pa ˈmərli ˈpuːtər ˈzaːt ˈzeːt. Pˈrẹːj so že diˈwoːli ˈpuːtər. ˈPuːtər so mˈwoːtli. Smeˈtoːno nabˈroːli.]
~ Ⓘ ⇒ mlačev
~ Ⓡ »Mlatili so vedno v parih, moški in ženske, po štirje, šest ali osem mlatičev. Ob mlatvi so vstajali domači in hlapci že ob drugi ali tretji uri zjutraj, nato pa so mlatili do svita, približno do petih ali šestih. Mlatili so po več mesecev skupaj, nekako od septembra do konca decembra.« (MAKAROVIČ 1982: 147)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam