oje
[ˈoːje] -a s (Ⓣ B, L) oje |drog na sprednjem delu pluga, ob katerega se vprega žival| = ojnica
Ⓣ B[ˈOːje, ˈkọːjnska je pa šˈtaːŋga.]
Ⓣ L[ˈOːje je ˈtəsto, ko se je dərˈžaːwo, ˈtəsti sˈtaːr ˈpuːx. ˈMiːslim, ne roˈčiːce, ampak ˈoːje.] ◾ [ˈOːje je ˈtəsti ˈpərwi ˈdẹː ˈwọza, ˈtaːm, ko se je ˈkoːje ˈcuːə pərˈxaːklawo.]
Ⓣ S[Šˈtuːə so roˈčiːce, koˈliːəse, ˈzaːd ˈpoːdo, ˈpọl je pa še pˈriːədən ˈpoːdo, ˈoːje, šˈkaːrje, ˈọːs pa ˈsọːra.]
~ Ⓘ »V specialnih pomenih ójce (n.) pri plugu, ójice ‘prednji del pluga’ (…). Praslovansko *oje, genitiv ojesa < indoevropsko *oo/es-; finsko aisa ‘oje’ kaže na staro baltoslovansko *aisō ali *aisā (…).« (BEZLAJ 1982: 245)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam