• Orati_1 (oranje pri Strucu na Brdinjah) Slika 1: Oranje z govejo živino na Brdinjah. Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja.
  • Orati_2 (oranje s konji, foto Vinko Klancnik) Slika 2: Oranje s konjsko vprego. Foto: Vinko Klančnik.
  • Orati_3 (oranje s konjsko vprego na kmetiji v Meziski dolini) Slika 3: Oranje s konjsko vprego v Mežiški dolini. Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja.
  • Orati_4 (oranje z volovsko vprego) Slika 4: Oranje z volovsko vprego. Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja.
orati
[oˈraːt] ˈoːrjem nedov. (Ⓣ B, BP, S) [oˈroːt] ˈoːrjem nedov. (Ⓣ BP) [oˈroːt] ˈoːram nedov. (Ⓣ BP, L) [ˈwaːrat] -am nedov. (Ⓣ BP) orati |rahljati zemljo s plugom, s traktorjem|
Ⓣ B[Oˈraːli smo pa z žiˈwiːno al pa s stˈroːji, ˈdaːns pa tˈraːktorsko.]
Ⓣ BP[Naˈwoːdno je koˈjaːr oˈraː. ˈTəsti, ko je ˈkoaːjem ˈkərmo ˈfuːətra, ˈtəsti je ˈbi ˈkoaːjar. ˈTəsti je ˈməro ˈzuːtra ˈfuːrt sˈtaːt, da je ˈkoaːje naˈfuːətra in ˈpọl je ˈšọ pa oˈrọːt. In ˈtəsti koaˈjaːr je oˈraː.] ◾ [ˈMiː smo ˈkoaːje ˈmẹːli, ampak ˈmiːdwa ˈniːsma ˈweːč oˈrọːwa. S ˈkoaːjam ne. (…) ˈPọl je pa ˈpərnas že tˈraːktor pˈriːšo, tˈriːinˈpẹːtdesetega ˈliːəta. ˈBọl skˈrọːm tˈraːktor, ˈbọl ˈmiːx. (…) ˈNọ, ˈjəs sən ˈtaːkrat ˈbi sˈtaːr ˈšiːəstnajst ˈliːət. Pˈrẹj sən že sˈkuːso ˈwaːrat (op.: orati). (…) ˈAli, če ˈtək so kmeˈtiːje bˈlẹ. Meˈžiːška doˈliːna je dərˈgoːči bˈwa. ˈAli ni bˈwa ˈtək poljeˈdẹːlska, ˈali. Goˈtọːwo je ˈdọːle pər Pˈtuːjo pa ˈtaːm ˈtut ˈtək ˈbọːwo ko pa šˈtu, kə so ˈbọl raˈniːne. In ˈtu ˈpərnas so ˈbəli, se je bˈwọ ˈreːkwo tˈriːje xˈwoːpci, torej ˈdẹːlaci. ˈAːdən je ˈbi koˈjaːr, ˈwoːni je ˈbi kraˈwaːr, ta tˈrẹːtji je ˈbi pa ˈiːbəržnik. ˈTəsti je pa kˈjẹr je bˈwọ tˈriːəbi. ˈTaːm, kˈjẹr je bˈwọ tˈriːəba poˈmoːgat. Da so ˈbəli ˈlədi, da so diˈwọːli. ˈTək je ˈbọːwo. (…) ˈPọl pa ˈtəsta, ko je sˈwiːje ˈfuːətrawa, je bˈwa pa swijaˈriːca. Pa krawaˈriːca. Pər ˈaːnix ˈpaːrix je ˈbi kraˈwaːr al pa krawaˈriːca, ˈnọ. (…) Ko sən ˈjaːs  ˈšuːəlo ˈxoːdo, je bˈwọ ˈpərnas tˈriː ˈmoːškix pa ˈaːna ˈžẹːnska. ˈPọl pa dˈwiːə ˈžẹːnski pa dˈwaː ˈmoːška. Xˈwoːpəc pa ˈdẹːkle so ˈrəkli. In ˈpọl, ko sən ˈjəs ˈgər ˈroːsto, se je pa ˈtuːə … ˈAli po ˈwọːjski ˈpərnas ni gˈliːx ˈbọːwo ˈtək ˈdẹːwa in se je ˈsẹ na ˈpaːrex deˈwoːwo. ˈPọl je pa ˈpəršwa mexaniˈzaːcija in so diˈwaːci so šˈliː. Na ˈpaːre so ˈpəršli pa tˈraːktorji ˈali.] ◾ [Oˈrọːli smo. ˈGər oˈrọːli smo. Zoˈrọːli smo.] ◾ [ˈWəda, ˈtiː ˈtuːə ˈniːsi ˈwiːdwa, ko ˈjəs sən mˈwaːjši. ˈPọl, ko je oˈraː, je bˈwa bˈroːzda. ˈPọl je pa dˈruːč oˈraː po ˈtiːstem, a ne, na ˈọnem kˈraːjo. ˈAːno je ˈpuːsto, ko je zˈmiːər ˈtọːta, je pa po ˈwọːnem ˈkuːpo ˈpač oˈraː. (…) Ni ˈkaj ˈwun ˈpuːsto, je ˈsẹ preoˈraː, preoˈbərno.]
Ⓣ L[Oˈraːli smo.]
~ Ⓘ ⇒ leseno oralo
~ Ⓡ »Pravi čas za oranje je takrat, ko je zemlja primerno osušena, da ni premokra, pa tudi ne presuha. Posebno je treba na to paziti pri težki zemlji. (...) V splošnem je treba težko zemljo večkrat preorati in sploh bolj obdelovati kakor lahko. Pogostost oranja pa ni odvisna samo od zemlje, ampak tudi od vremena, od rastline, katero sejemo za plugom, in od časa, ko stoji njiva med dvema rastlinama prazna. Ako je njiva prazna, je treba vedno orati, ko se zemlja strdi in zapleveli. Prepogosto oranje pa bi škodovalo zemlji, ker bi ne imela časa, da se usede, in bi mikoroorganizmi ne imeli miru in prilike za svoj razvoj in za dovršitev njim izročenih kemičnih procesov.« (SIMONIČ 1931: 89–90)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam