• Osat_2 Slika 1: Osat. Foto: Urša Kogelnik.
osat
[oˈsaːt] -a m (Ⓣ L) osat |bodeča rastlina s škrlatnimi ali z rumenimi cveti| = osec
Ⓣ L[ˈSərpje je ˈməxki oˈsaːt.]
~ Ⓘ »Indoevropski koren *Hak’- ‘oster’ (SNOJ 1997: 413).«
~ Ⓡ »Cirsium. Rod iz družine košaric (nebinovk) z okoli 250 vrstami na severni polobli; cvetovi škrlatni, redkeje rumenkasti ali beli; pogosto pleveli, npr. do 1,2 m visok, večinoma latasto razrasel njivski osat (Cirsium arvense) z več koški in s suličastimi, bodičastimi listi in vijolično rdečimi cvetnimi koški v kobulastih latih. (DUDEN 2002: 221) ◾ Stara ljudska modrost pravi: »Če se urežeš, daj na rano list osata!« »Osat naj bi prinesel hudobec iz pekla in ga tako zakrivil, da ga nobena ženska ne more izruvati. Tako silno korenino ima, da če ga tudi izruje, še vedno nekaj v zemlji ostane.« (KUNAVER, ČADEŽ 2009: 53) ◾ »Osat je zelo nevaren prevel, ki ga je treba z vso doslednostjo in vztrajnostjo zatirati. Napravi silno množino semena; ena sama rastlina do 15 tisoč semen, ki jih veter raznaša daleč naokrog; poleg tega pa se vzdružuje in razmnožuje v zemlji tudi s svojo koreniko. Osatova korenina poganja nekaj časa navpično navzdol, v ne zelo veliki globini pa se nagne v stran in poganja zopet navzgor ter tvori na raznih mestih nove rastline. Škoda, ki jo dela osat, je zelo velika in obstoji v tem, da jemlje iz zemlje prav znatne množine rastlinske hrane in da s svojo rastjo izpodriva rastline in jih močno obsenčuje. Poleg tega otežkoča s svojimi bodičastimi listi žetev in vezanje žita v snopje.« (SIMONIČ 1931: 206–207)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam