ovca
▶
[ˈọːca] -e ž (Ⓣ B, BP, L, S) ovca |manjša domača žival, ki se goji zlasti zaradi volne| = bicka
Ⓣ B ▷ [ˈKiːra ˈọːca je ˈtək ˈbọːna, ˈmaː ˈtəste ˈgaːrje. ˈPọl pa, če jix je ˈtək ˈwẹːjko sˈkọp, so pa osˈtaːle ˈtọt oˈkuːžene. Se pa naˈliːəzejo ˈeːna ot dˈruːge.]
Ⓣ BP ▷ [ˈMiː ˈniːsmo ˈmẹːli ˈọːc.] ◾ [ˈỌːce so aˈni soˈsẹːdi že ˈmẹːli.] ◾ [ˈỌːce jim pa ˈpọl ˈtuj ˈsẹ tˈraːnike poˈpaːsejo. Pa ˈdọːle, uˈnẹːx pər Rˈjiːəki, se je rˈjeaːkwo, da so ˈtut ˈkoaːze ˈmẹːli, da so ˈsẹ poˈjẹːdle.]
Ⓣ S ▷ [ˈỌːca je bˈrẹːja ˈpẹt ˈmiːəsco pa ˈpar dˈni še zˈraːno.] ◾ [ˈỌːce ˈmərš pa stˈriːčt ˈwiːgret pa ˈjəsən. Z ˈọːcami je ˈkər ˈwẹːjko ˈdẹːwa.] ◾ [ˈMəne je ˈtək preˈwoːmo ˈkərč, pˈrẹj pər noˈsẹːčnosti. Ko sən ˈboːwa z dˈruːgi ˈdəčwi noˈsẹːča pa pər čeˈtərtem otˈroːko. ˈMəne je ˈtək ˈwoːmo ˈkərč, ˈtək, da sən ˈčaːsix šˈtiːmo sˈpọːstwa. ˈPọl sən pa ˈdọːxtarjo poˈwiːədwa, ko sən šˈwa na pregˈlẹːt. Je ˈrẹːko: »ˈỌː, gosˈpaː, ˈwiː ˈmaːte pa ˈdoːma zdraˈwiːlo.« Sən ˈreːkwa: »ˈWaːxko ˈrəčt, če pa čˈloːwek ne ˈwiːəš.« Je ˈrẹːko: »ˈMaːte ˈọːce?« Sən ˈreːkwa: »ˈJaː.« Je ˈreːko: »ˈWọːno?« Sən ˈreːkwa: »ˈJaː.« Je ˈrẹːko: »ˈWọːno spˈrẹːdajte. Pa si nogaˈwiːce zaštˈriːkite. Pa ˈtəste ˈnọːste.« Je ˈrẹːko: »Doˈmaːče zdraˈwiːlo. Bo pa ˈnẹːxo ˈkərč ˈboːlet.« Sən pa ˈreːkwa: »ˈMaː, ˈwiːəte, ˈtəsto ˈwaːxko narˈdiːm.« ˈJəs sən si pa štˈraːmpne zaštˈriːkawa pa otˈroːkom ˈsiːəm, ko so ˈbəli otˈroːci ˈmiːxni. Sən ˈsiːəm ˈdoːma iz ˈwọːne, is pˈrẹːje štˈraːmple štˈriːkawa pa smo ˈtəste štˈraːmple noˈsiːli ˈsə. ˈMọːški pa ˈtuj. ˈOːn je pa ˈtuj ˈnọːso ˈwọːnaste štˈraːmple. ˈNọ, ˈjəs ˈjix ˈmaːm še ˈzaj ˈgər. Poˈmaːgawo je.]
~ Ⓘ »Praslovansko *ovьca je dalje enako s staroindijsko avik ‘ovca’. Oboje se je razvilo iz indoevropsko *Hoikā ‘ovčica’.« (SNOJ 1997: 416–417)
~ Ⓡ »Ovca in oven spadata poleg psa in goveda med najstarejše domače živali. Izhajata iz divje vrste, iz muflona. Oglašata se z be, beketata. Ovca je krotka, prilagodljiva, potrpežljiva in skromna, polna je ponižnosti in pohlevnosti.« (BENKO 1999: 43; KEBER 1996: 265–285) ◾ Leta 1962 so na Strojni našteli 125 ovac, leta 1979 jih je bilo le še 29 (MAKAROVIČ 1982: 161). Ovce so redili predvsem zaradi volne in ne toliko zaradi mesa. Strigli so jih s posebnimi škarjami spomladi (aprila) in jeseni (septembra).