pesa
▶
[ˈpiːəsa] -e ž (Ⓣ L, S) 1. pesa |kulturna rastlina z velikimi, iz korenike poganjajočimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del| = pesica; pesja 2. pesto |del osi voza, ki drži kolo| = pesica; pesta
Ⓣ B ▷ 2. [ˈPiːəsa je bˈwa pər ˈwoːzo, ˈjaː. ˈTuːə je bˈwa ˈtaːka koˈwiːnska (…). ˈKək je že bˈwọ. ˈTuːə je bˈwọ, da je ˈkoːwo ˈgər na ˈọːsi ˈdəržawo.]
Ⓣ L ▷ 2. [Šˈtiːri je ˈoːje. Šˈtuːə so koˈliːəse pa ˈaːksa, ko poweˈzuːje koˈliːəsi. ˈNọ, ˈpọl so šˈpiːce pər ˈkoːlax pa oˈbọːd pa pwaˈtiːše pa ˈpẹːse. ˈWiːəm, da so ˈrəkli ˈpiːəsa. ˈPoːdo je šˈtuːə ˈsẹ sˈkọp. Je spˈriːədni pa ˈzaːdni ˈpoːdo. ˈWaːxko ˈtuj ˈreːčejo, da ˈroːke pˈriːədni pa ˈzaːdni ˈpoːdo. Al ˈnoːge so ˈzaːdni ˈpọːdo, ˈroːke pa pˈriːədni ˈpọːdo.]
~ Ⓘ »Prevzeto iz bavarsko starovisokonemško pieza, bieza, srednjevisokonemško bieze ‘vrsta repe, pesa’, kar je izposojeno iz latinsko beta ‘pesa’; latinska beseda je domnevno keltskega izvora, vendar predloga in etimologija nista znani« (SNOJ 1997: 438).
~ Ⓡ »Beta. Rod iz družine metlikovk z dvanajstimi vrstami, razširjenimi od Sredozemlja do Indije in osrednje Azije; eno-, dvo- ali tudi večletne zelnate rastline, ki imajo bolj ali manj izrazito peso, ki se razvije iz korenine in hipokotila, v njej je rezervna hrana; cvetovi so večinoma v navideznih vretencih, v enostavnih ali (latasto) sestavljenih klasih.« (DUDEN 2002: 235)