pojati se
▶
[ˈpọːjat se] -am se nedov. (Ⓣ L, S) pojati se |se navadno v zvezi s krava, psica kazati nagnjenje za parjenje; goniti se| = goniti se; krnohati; prskati se; vučati se
Ⓣ L ▷ [ˈPọːja se. Kˈraːwe se ˈtuj ˈpọːjajo.] ◾ [ˈGọːni se, ˈpọːja se. Kərˈnọːxa. ˈTək se ogˈwoːša. Al pa ˈuːxe poˈkoːnci pa ərˈdaːčo ˈrit ˈmaː. ˈTəste ˈwiːdiš. ˈRit se ji poˈwẹːča. ˈTəsti ˈdẹ ˈriːti se ji poˈwẹːča. Pa ˈmaːstna gˈraːta. ˈMərš opazoˈwaːt. Če preˈxiːtro ˈžeːneš, spˈlọx ne stoˈjiː. Tˈrẹːtji ˈdaːn, ko oˈpaːziš, da je ˈtək ərˈdaːča že ˈzaːdi, ˈpọl pa tˈrẹːtji ˈdaːn je obiˈčaːjno gˈliːx pˈraː, da jo ˈpẹːleš k merˈjaːsco. Če pa uˈmẹːtno oploˈjuːješ, ˈpọl pa ne ˈmọːrš ˈtək ˈtọːčno ˈweːdet. Če jo k praˈšiːčo peˈlaːš, ˈtoːčno ˈwiːəš, a bo sˈtaːwa al ne bo sˈtaːwa. Če je za ˈtuːə, ˈpọl pˈraːšič sˈkọːči, če ne, pa ˈtut ne sˈkọːči. Če pa uˈmẹːtno osemeˈnuːjejo, ˈpač osemeˈniː, ˈpọl pa, a je al pa ni. ˈBọl siˈguːrno je, če gˈrẹː kə praˈšiːčo.]
Ⓣ S ▷ [ˈPọːja se pa tˈrẹːbi se. ˈTaːki istˈrẹːpki ji gˈrẹːjo napˈrẹːj, da ˈwiːdiš. Al pa sˈkaːče ˈgər po dˈruːgi žˈwaːdi.] ◾ [Sˈwiːja ˈtọt ˈsẹ ˈsoːrte zˈnaːke ˈdaːje, ko se ˈpọːja. ˈčaːsix je ˈkiːra ˈxuːda ˈtək, da bˈliːzo ne sˈmiːəš pa ˈkər ˈxọːče. (…) Pa ˈzaːdca se ji nabˈrẹːkne, da je ˈtək ərˈdẹːča.] ◾ [ˈỌːca se ˈpọːja. ˈSaːmo ˈọːce ni tˈriːəba gˈnat.]
~ Ⓘ »Praslovansko *pǫd’ati je ponavljalni glagol od praslovansko *pǫditi, slovensko podīti. Pomenska specializacija v slovensko pjati se je primerljiva s specializacijo v slovensko gonīti se.« (SNOJ 1997: 463)
