-
Slika 1: Redkev. Risba: Urša Kogelnik.
redkev
▶
[ˈrẹːtku] -kwe ž (Ⓣ B, L, S) [ˈrẹːtkwa] -e ž (Ⓣ BP) redkev |kulturna rastlina z velikimi listi ali njen omeseneli podzemeljski del črne barve in ostrega okusa|
Ⓣ B ▷ [ˈNọ, ˈrẹːtku smo poˈpiːpali pa kˈliːət ˈdaːli, ˈpọl smo jo pa poˈziːmi ˈriːəzli ˈtək za soˈwaːto.]
Ⓣ BP ▷ [ˈRẹːtku je pa ˈgaːrtno bˈwa. Na ˈpuːəlo je ˈniːsmo ˈmẹːli.] ◾ [ˈRẹːtku je pa kuj ˈtək za soˈwoːto: naˈriːbano al pa na pˈlaːtne, ˈkəkər žeˈliːš.]
Ⓣ L ▷ [ˈRẹːtku. Je bˈwa ˈčərna ˈrẹːtku. ˈČərna ˈrẹːtku pa ˈtək ˈpeːče. ˈTəsto se pa zˈraː fiˈžọːle ˈwaːxko ˈjiːə.] ◾ [Buˈzaːwa je pa sˈkuːpno ˈjəme za ˈrẹːpo, ˈpiːəso pa ˈzẹːle. Da si za sˈwiːje buˈzaːwo sˈkuːxo.]
Ⓣ S ▷ [ˈRẹːtku. Pozˈnaːm ˈčərno pa ˈbiːəwo ˈrẹːtku. ˈTəsta se jeˈsẹːni ˈwọn ˈpuːli.]
~ Ⓘ ⇒ bela redkev
~ Ⓡ »Raphanus. Rod iz družine križnic z okoli desetimi vrstami v Evropi in v Sredozemlju; enoletne ali trajne zelnate rastline z večinoma lisastimi pritličnimi listi, rdečkastimi, rumenimi ali belkastimi cvetovi, eno- ali dvočlenastimi luski in vretenasto tanjšo ali repasto odebeljeno korenino. Znani vrsti sta: vrtna repa (repa v ožjem pomenu); njivska repa (Raphanus raphanistrum), do 45 cm visoka; z belimi ali rumenimi, svetlo vijoličasto žilnatimi cvetovi, lusk je členjen kot biserna ogrlica; plevel na njivah.« (DUDEN 2002: 265)