• Repa_1 Slika 1: Repa. Risba: Urša Kogelnik.
  • Repa_2 Slika 2: Repa. Foto: Anja Benko.
  • Repa_3 Slika 3: Repa. Foto: Anja Benko.
  • Repa_4 Slika 4: Repa. Foto: Anja Benko.
repa
[ˈrẹːpa] -e ž (Ⓣ B, BP, L, S) repa |kulturna rastlina z velikimi listi ali njen beli omeseneli podzemeljski del|
Ⓣ BP[ˈMiː ˈmaːmo ˈjaːmo, da ˈmọ ˈrẹːpo ˈnətər ˈsọːli.]
Ⓣ BP[ˈRẹːpa se je pa ˈfuːətrawa. ˈRẹːpa se je pa sˈjoːwa.] ◾ [ˈJaːs jo ˈmaːm ˈraːjši ko pa ˈzẹːle ˈriːbano.] ◾ [Pˈrẹj se je ˈsẹ ˈžiːto sˈjaːwo. So ˈmərli ˈčaːsix, ko je ˈpač ˈtərdo bˈwọ na ˈpaːrix, na kmeˈtiːji in so ˈmərli ˈsẹ poˈraːmat.] ◾ [ˈẸːdo so ˈtut sˈjaːli, ko so ˈərš ˈdọ poˈžaːli, so ˈẹːdo sˈjoːli. In ˈtuj ˈrẹːpo ˈpọl. ˈTuːə je bˈwa ˈtək ta dˈruːga rastˈliːna po ˈeːnem ˈlẹːto. ˈRẹːpa se je pa ˈčaːsix, ko je že sˈniːəx ˈšọ, ˈpiːpawa se. ˈZaːdna je ˈbọːwa. (…) ˈẸːda se mi zˈdiː, da je ˈmərwa ˈbət ˈtək  ˈpərwi poloˈwiːci al pa ˈsaːj do dˈwaːjstega ˈjuːlija ˈẹːda ˈsaːjana al pa ni ˈwḙeːnč gˈroːtawa. ˈRẹːpa je pa ˈmaːwo šˈlẹ ˈtuj waˈloːwa.]
~ Ⓘ ⇒ bela repa
~ Ⓡ »Brassica rapa. Vrsta iz rodu Brassica, ki izvira iz srednjega dela srednje Evrope in ki so jo že zgodaj kultivirali; z modro sivo poprhanimi listi, ki objemajo steblo, in z rumenimi cvetovi v rahlih grozdih; plodovi so luski. Repo gojijo v dveh oblikovnih skupinah: kot oljno repico in strniščno repo.« (DUDEN 2002: 266) ◾ »Kulturna rastlina. Slovani so jo poznali ob naselitvi v Vzhodne Alpe. V visokem in poznem srednjem veku, ko ni sodila med splošne dajatve, so repo v okolici večjih mest gojili na vrtovih in je bila v omejenem obsegu namenjena trgovanju. Ob koncu srednjega veka je postala predvsem strniščni poljski posevek. Ob koncu 18. stoletja se je pridelava razširila. (…) Po 2. svetovni vojni, ko je repa postala tudi pomembna krmna rastlina, so se razširile vzgojene oblike repe: sladkorna pesa, krmna repa, rdeča pesa in pesa.« (BAŠ 2004: 494) ◾ Setev repe je bila žensko delo. Pravili so, da je potrebno lagati, ko se je sjala repa, ker bo menda tako debela, kot je debela laž. Po analogiji pa drugi spet zatrjujejo, da morajo ženske repo sejati zato, ker imajo tolsto/debelo zadnjico. V zvezi s tem pripovedujejo zgodbo: »Je ena ženska s Tolstega vrha nasevala repo in govorila: Če nouš taka ko moja rit, ti ni treba ven prit.« (Povzeto po MAKAROVIČ 1982: 143)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam