Ⓣ B ▷ 3. [Roˈčiːce so pa pər ˈwoːzo ˈgər, ko so se ˈlẹːtre ˈpọl ˈgər zaˈxaːklale. Roˈčiːca, roˈčiːce smo ˈmiː ˈrəkli.]
Ⓣ BP ▷ 2. [ˈTuːə je pa ˈməni že ušˈlọː. Ne ˈwiːəm ˈweːč. Poˈdiːəwəc: pˈriːədi pa ˈzaːdi. Je ˈbi pˈriːədni pa ˈzaːdni poˈdiːəwəc. ˈTuːə so bˈlẹ roˈčiːce. Roˈčiːce si ˈtaːkno roˈčiːce.]
Ⓣ L ▷ 1. [Šˈtuːə so roˈčiːce pa leˈmẹːžni, roˈzaːce, šˈtuːə je ˈtəsti ˈnọš, ko ˈrẹːže pˈriːədi ˈzəmlo. Šˈtuːə so pa ˈməži, ˈsaːmo so dərˈgaːče oˈbərjeni. Šˈtuːə je pa obˈraːčawo, ˈtək da je ˈpọl zəmla pˈrəšwa na ˈwərx, tˈraːwa pa sˈpuːət.]
Ⓣ S ▷ 1. [Roˈčiːca, ˈtəste se je pa ˈpoːle ˈdaːwo zˈmaːjnšat pa poˈwẹːčat.] ◾ 1. [Roˈčiːca ˈpər merˈjaːsco.] ◾ 2. [Šˈtuːə so roˈčiːce, koˈliːəse, ˈzaːd ˈpoːdo, ˈpọl je pa še pˈriːədən ˈpoːdoˈoːje, šˈkaːrje, ˈọːs pa ˈsọːra.]
~ Ⓘ »Vse iz indoevropsko *ronka, kar je izpeljanka iz baze *renk- ‘grabiti, prijemati’, ki je potrjena v litavski rinki ‘pobirati, zbirati’. Rọka torej prvotno pomeni *‘prijemanje; telesni del, ki prijema, grabi’.« (SNOJ 1997: 543)
~ Ⓡ »Ročici služita za dviganje in spuščanje pluga iz brazde in nazaj v brazdo in pa zato, da plug med delom vodimo (…). Navadno imajo plugi po dve ročici, le redkokdaj samo eno. Ročici sta leseni ali železni; železne morajo imeti z lesom obita ročaja. Njih višina nad zemljo znaša 77–88 cm, razdalja obeh ročajev 45–70 cm. Pri novih modernih plugih z verigo samovodnico se ročice malo rabijo.« (SIMONIČ 1931: 79)
Slika 1: Označena ročica pri vozu. Risba: Urša Kogelnik. 
