Ⓣ BP ▷ [ˈƏrš. ˈJaːčmen ˈmaː ˈraːse, ˈərš ˈjəx pa ˈniːma ˈtẹːjko.] ◾ [ˈTuːə je bˈwa rastˈliːna, „ˈdaːj ˈnaːm ˈdaːnes ˈnaːš ˈsakˈdaːnji kˈruːx”.]
Ⓣ L ▷ [ˈƏrš se ˈžaːje. ˈŽaːte je ˈtəsti obiˈčaːj.]
Ⓣ S ▷ [Iz ˈərži smo kˈrọx ˈdiːəwali, ərˈžiːən kˈrọx.]
~ Ⓘ ⇒ jara rž
~ Ⓡ »Družina: trave (Poaceae). Vrsta: rž (Secale cereale L.); ozimna. Domači imeni: rž, rož. Tuja imena: rye (angl.), seigle (fr.), žito, raž, rž (hrv.), segale (it.), rozs (madž.), Rogen, Korn (nem.).« (KOCJAN AČKO 1999: 33) ◾ »Rž dozori v nižinah do 20. julija, na višje ležečih njivah pa konec julija in v avgustu. Voščeno zrelost doseže, ko listje porumeni, zgornji členki bili so še zeleni, zrnje pa postaja trdo. Včasih so jo želi s srpom ali koso, pozneje z žitno kosilnico in vezali s snopovezalko. Žanjice so žele, moški so jim brusili srpe, vezali snope, jih spravljali v redi in zlagali v ostrci (okoli kola zloženo snopje) in kopice na njivi ali odpeljali s konjsko ali volovsko vprego domov, da so se snopi dosušili v kozolcu. Poleg zrnja so računali tudi na pridelek slame, zato so že pri vezanju in sušenju pazili, da bo postala čim bolj zlato rumena in ostala cela. Zrnje, omlačeno na podu oz. skednju, so shranili v kaščo, slamo zložili v skedenj ali posebno lopo, t. i. parno. Zrnje so odpeljali v mlin, kjer so sprva mleli na vodne mline med kamni, s tehnološkimi izboljšavami so nastali valjčni mlini in industrijsko mlinarstvo na parni in električni pogon.« (KOCJAN AČKO 1999: 41–42) ◾ »Secale. Rod trav s petimi vrstami v vzhodnem Sredozemlju in v mejnih vzhodnih predelih ter v južni Afriki. Najpomembnejša, kot žito sejana vrsta je Secale cereale (rž v ožjem pomenu). Rž ima 65–200 cm dolge bilke in 5–20 cm dolge, štirirobe klase iz posamičnih, večinoma dvocvetnih klaskov z dolgoresastimi krovnimi plevami. 5–9 mm dolga zrna ob zrelosti lahko izgubijo pleve. Skoraj polovico posejane rži uporabijo kot krmo za živino. Za zeleno krmo požanjejo še nezrele rastline, za krmo živine uporabljajo tudi zrna, oboje označujejo kot krmna rž. Predvsem jeseni sejejo ozimno žito, ki daje večji pridelek kot pomladi posejana jara rž. Gospodarski pomen ima rž tudi kot krušno žito. Iz slame pa izdelujejo rogoznice, papir in celulozo.« (DUDEN 2002: 278)
Slika 1: Rž. Foto: Anja Benko. 
