sejati
[sˈjat] ˈsẹːjem nedov. (Ⓣ B, S) sejati |dajati seme v zemljo, da bi vzklilo|
Ⓣ B[ˈPərwoˈbaːrt sən ˈmərwa ˈžiːto sˈjat, ko so ˈoːče uˈmərli.]
Ⓣ S[ˈTuːə se pa ˈsẹːje. Tˈrọːsi se pa gˈnọːj al pa ˈsəno z ˈeːŋga ˈkuːpa, da se rastˈrọːsi. ˈSẹːje se pa ˈnẹːki dˈroːbnega.] ◾ [ˈSẹːje se ˈžiːto, saˈdiː se pa kromˈpiːr.]
~ Ⓘ ⇒ sejač
~ Ⓡ Včasih so vsa žita sejali ročno, večinoma moški. Po navadi so sejali domača žita. Žita za setev so predhodno očistili, prerehtali na rešetu, ko so ga sodili; posamezni gospodarji so imeli v ta namen pajkle, vetneke, pucmašine. Če je bilo vreme slabo, če so žito težko zrehtali na rešetu, so ga vozili k tistim, ki so imeli čistilne naprave. (Povzeto po MAKAROVIČ 1982: 142–143)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam