Ⓣ BP ▷ [Za ˈliːəs obˈseːkat, za tˈroːme. ˈTəste je pa seˈkiːra bˈwa. Pa dərˈgaːč se je ˈreːkwo jə. ˈCiːmroka že ˈtuj, ˈsaːmo se jə je dərˈgaːče ˈreːkwo. Pa ne ˈwiːəm ˈweːč.]
Ⓣ S ▷ [Seˈkiːra – kaˈnọːška je ˈzaːdi ˈmẹːwa ˈwuːxo za žˈrəble ˈwọn ˈpiːpat pa ˈtuːə so weˈčiːnoma upoˈraːblali ˈciːmpərmani, zaˈtuːə se ˈreːče ˈciːmpərska kaˈnọːška, naˈwaːdna seˈkiːra za ˈləsu za ˈkẹːlat, ˈpoːle je ˈbọːbnarca – ˈtəsta okˈrọːgla, ˈwẹːjka, ko so ˈčaːsix opsekˈwaːli ˈliːəs, ˈpoːle je ˈciːmroka, ˈpoːle je ˈpoːta – to je seˈkiːra za opsekˈwaːne žˈwaːdi, ˈnọ, za sˈwiːjo, ko se zaˈkọːle. Seˈkiːr je ˈwẹːjko ˈsoːrt.]
~ Ⓘ »Praslovansko *sekyra (sekundarno *sěkyra) je dalje sorodno z latinsko securis ‘sekira’. Indoevropsko *sekuH-ra je verjetno izpeljano iz *sekuH- ‘rezilo’, izpeljanke iz korena *sek- ‘sekati, rezati, obdelovati z ostrim orodjem’. Če je besedotvorna analiza pravilna, je beseda prvotno pomenila *‘opremljena z rezilom’.« (SNOJ 1997: 558–559)
Slika 1: Sekira v muzeju v Libeličah. Foto: Anja Benko. 
