štekelj

a b c č d e f g h i j k l m n o p r s š t u v z ž

štekelj

▶ [šˈtẹːk] -na m (Ⓣ B) kocen |zelnato steblo, zlasti pri zelju, ohrovtu| = kocen; štrcelj; zeljev štekelj

~ Ⓘ Izposojeno iz bavarsko avstrijsko stäckel ‘splavarjeva palica z železnim kavljem na koncu’ poleg ‘sprehajalna palica z železno konico’. Sorodno s koroško narečno stécke, stéckʼn ‘palica, kol’, novovisokonemško Stecken ‘palica’. (BEZLAJ 2005: 108)

 zeljev štekelj