valjar
[ˈwaːljar] -ja m (Ⓣ B) [ˈwaːljer] -a m (Ⓣ S) [ˈwaːlar] -ja m (Ⓣ L) valjar |priprava, stroj za valjanje| = rolovec
Ⓣ L[ˈWaːlar. ˈŽiːto se je ˈdọ poˈwoːlawo z ˈwaːlarjem. Zaˈtuːə, da ˈga je ˈbọl ˈnətər sˈtiːsnawo  ˈzəmlo, a ne. Zgˈliːəda, da ˈmọ ˈpaːše, da se ˈtək poˈwoːla ˈdọ. ˈŽiːto se je naˈwoːdno ˈdọ poˈwoːlawo. Pa da je ˈwaːžje bˈwọ ˈtuj ˈpọl ˈžeːt, ko je bˈwọ ˈraːno pa da ni peˈčọːje ˈwọn nagˈwaːdwo al pa ˈkar ˈkọːli, da je ˈboːwo ˈraːno, da se je ˈwoːžje ˈžaːwo.] ◾ [Koˈruːza je ˈmaːwo opˈsuːta, da ˈpọl ˈtəste nadoˈmẹːstne koreˈniːne ˈwọn poˈžeːne.]
~ Ⓘ »Praslovansko *val’ati je ponavljalni glagol od *valiti.« (SNOJ 1997: 705)
~ Ⓡ »Ako ostane na zorani in povlečeni njivi zelo veliko trdih in debelih kep, ki se jih drugo orodje ne prime, se zatečemo k zadnjemu sredstvu, k valjarju; z njim zemljo toliko zdrobimo, da je sposobna za setev. Valjar s svojo težo zdrobi tudi one grude, ki jih brana in kultivator ne moreta, ker se jim ogneta. Ker valjar zemljo stlači, ga rabimo tudi takrat, ako hočemo zgornjo plast zemlje stisniti in s tem povečati lasovitost. Ako smo sejali v suho zemljo, njivo povaljamo, da pride do semena zaradi povečane lasovitosti več vode iz spodnjih plasti in da seme laže skali. Z valjarjem poravnamo površino zemlje, če je to potrebno, npr. da se bolje vidijo kolesa sejalnega stroja, da je njiva ravna za žetev s strojem itd. (…) Valjar sestoji iz enega ali pa iz več valjev in iz okvira z vprežno pripravo. Izdelujejo jih iz lesa, železa ali iz cementa. Velikost in teža valjarja morata biti taki, da ni pretežek za vlečenje. (…) Po obliki površine delimo valjarje v gladke, kolutaste in zobate.« (SIMONIČ 1931: 104–105)
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam