Ⓣ B ▷ [ˈDoːkler so gˈwaːwe bˈlẹ, sən pˈreːsno ˈzẹːle ˈkuːxawa. (…) ˈčaːsix je ˈpač ˈtək ˈboːwo, ko smo ˈriːbali, sən ˈdaːwa ˈeːnix ˈpar gˈwaː ˈbək, ˈkẹːjkər sən ˈwiːədwa, da bo opsˈtaːwo. Dˈruːgo se je pa ˈsẹ naˈriːbawo. Pərˈnas je toˈkaːča bˈwa, da smo s ˈtəsti ˈtọːkli ˈgər po ˈzẹːlo. Pa otˈrọci so ˈxọːdli ˈgər, da je ˈdọ poˈmuːčko, da je ˈdọ pokˈwaːčo. ˈSọ se ˈnətər ˈmiːəša pa kiˈmiːna pa ˈeːni so še ˈtəste ˈkuːtine ˈnətər ˈdaːli. ˈPọl si ˈməro pa ˈdọ požˈwaːrat pa kaˈmẹːje ˈgər ˈdat. ˈDeːske al pa ˈpọːdne ˈgər, ˈgər na ˈdeːske pa ˈkaːmne, ˈeːna dˈwaː ˈtọːsta ˈkaːmna. ˈTəste ˈnətər tiˈšiː, da ˈzẹːle spusˈtiː sˈwoːjo ˈwoːdo. ˈTəste ˈməra pa na ˈwərx pˈrət, ˈpọl pa ˈtəsta ˈzaːčne ˈreːt, da preˈrẹːje ˈtəsto ˈọːrgi. Zaˈrẹːje w ˈeːnem ˈmiːəsco dˈniː, ˈdọːbər ˈmiːəsc.]
Ⓣ BP ▷ [ˈZẹːle. Pˈlaːtni so ˈliːsti. ˈTuːə je pa ˈnẹːmščini.] ◾ [ˈZẹːle se je twaˈčiːwo. ˈčaːsix so ˈrəkli, da ˈməre ˈnoːwe šˈtiːfne ˈdoːbit, da bo … Al pa če si ˈbuːəs, so pa ˈrəkli, da ˈtuːə je pa neˈwaːrno ˈbọːwo, da bi se otˈroːk posˈcaː ˈnətər. ˈWiːəš, ko je ˈmərzwo bˈwọ, ˈpọl pa ˈwoːdo spusˈtiː ˈzẹːle, ˈpọl bi ˈmọ pa zˈraːno ušˈwọ. ˈTək so ˈmẹːli ˈbaːjže.] ◾ [ˈNọ, ˈjəs, ko sən kˈwoːštro bˈwa, smo ˈmẹːli ˈtoːke ˈwẹːjke šˈkoːfe. ˈMiː ˈmaːmo še kˈləti ˈeːnega ˈtoːkiga ˈdoːma. kˈwọːštru jix je ˈbọːwo pa ˈeːn ˈpaːr. ˈTəste, ko jix ˈmaːmo ˈmiː kˈləti, ˈpərnas niˈkọːl ni ˈbọːwo ˈzẹːle ˈnətre, ˈkar ˈjəs ˈwiːəm. Smo ˈkọj za peˈpiːə ˈmẹːli. Gˈwiːšno je pˈrẹj bˈwọ zaˈtuːə naˈraːte. ˈNọ, kˈwoːštro smo ˈpač ˈmẹːli ˈeːne ˈtaːke ˈwẹːjke šˈkoːfe in ˈpọl smo pa ˈciːə ˈdaːn ˈtəste ˈzẹːle spˈraːlali, ˈkə so ˈpọl proˈdaːjali na ˈtərg Weliˈkọːc. ˈTək da ˈaːna ˈdəčwa je šˈwaː, kə ni ˈxoːtwa ˈwḙeːnč ˈtəste ˈzẹːle tˈwoːčit, kə je ˈmərwa ˈciːə ˈdaːn ˈtaːm okˈrọːg ˈxoːdit pa ˈzẹːle tˈwoːčit.] ◾ [ˈZẹːle smo ˈmẹːli na ˈpuːəlo, še ˈgaːrtno, ˈzaj ga že ˈjiːəmo. neˈdẹːlo sən ˈpərwo gˈwaːwo že odˈriːəzwa. ˈMaːm ˈrọːda ˈtəstega ta wigˈrẹːdnega.]
~ Ⓘ ⇒ kiselo zelje
~ Ⓡ »Brassica oleacea var. capitata. Kulturna rastlina z gladkimi listi, oblikovanimi v glavo. Zelje je bilo znano v srednjem veku in ni sodilo med dajatve. Kislo ali sladko zelje je bilo pomembno v vsakdanji prehrani in kot goveja krma. Pridelovali so ga na poljih in deloma na vrtovih, tam so na posebnih gredicah vzgajali sadike zelja.« (BAŠ 2004: 706)
Slika 1: Zelje. Risba: Urša Kogelnik. 
