• Zetev_1 (zetev ovsa pri Fajmutu) Slika 1: Žetev ovsa. Arhiv Koroškega pokrajinskega muzeja.
  • Zetev_2 (zetev ovsa, foto Klemen) Slika 2: Žetev ovsa. Foto: Klemen Pisar.
  • Zetev_3 (zetev ovsa, foto Klemen) Slika 3: Žetev ovsa. Foto: Klemen Pisar.
žetev
[ˈžẹːte] -twe ž (Ⓣ B, S) [ˈžaːtə] -twe ž (Ⓣ BP, L) 1. žetev |delo, dejavnost, povezana s pospravljanjem žita s polja| 2. žetev |čas tega pospravljanja|
Ⓣ B1. [ˈŽẹːte je pa ˈroːčna al pa stˈrọːjna, ˈnọ, ˈčaːsix je bˈwa ˈsaːmo ˈroːčna.] ◾ 2. [Najpˈrẹj smo poˈžẹːli, ˈpọl se je pa ˈžiːto suˈšiːwo.]
Ⓣ BP2. [ˈŽaːte, ˈžaːtwa. Naˈwoːdno je bˈwa kˈraj ˈjuːlija. Že zaˈčaːtek ˈjuːlija ˈtuj ˈərš. Pa oˈziːmni ˈjaːčmen ˈmaːmo že ˈtut pˈrẹj. ˈƏrš se je ˈwiːəš, naˈwoːdno, ˈwiːəš, ko smo ˈšuːəwarji  ˈšuːəwo šˈli, so ta ˈšəli ˈkẹːd ˈdọːma ˈərš ˈžaːli.] ◾ 1. [ˈsa ˈžiːta so se ˈžaːwa pˈrẹj. Ne pa kromˈpiːr.]
Ⓣ L1. [ˈsẹ sˈkọp je bˈwa ˈžaːtə.]
Ⓣ S2. [ˈŽẹːte je bˈwa ˈprẹj. ˈPọl, ko se je ˈduːəmo pospˈraːlawo, je bˈwọ pa ˈpọl, ko je bˈwọ ˈsuːxo.]
~ Ⓘ ⇒ žanjica
~ Ⓡ »V nasprotju s krmnimi rastlinami, ki jih kosimo v času, ko se nahajajo še v polnem razvoju, spravljamo žita in stročnice šele tedaj, ko so dosegle svojo botanično zrelost, ko je zrnje torej popolnoma razvito. Važno je, da začnemo z žetvijo pravi čas. Ako začnemo prezgodaj žeti, zrnje še ni popolnoma dozorelo, to se pravi, hranilni sokovi še vedno pritekajo iz stebla in listov v plodove. Zato se zrnje prezgodaj požetega žita močno usuši iin celotni pridelek je manjši. (…) Načini žetve: ročna žetev, žetev s strojem. (…) V naših krajih žanjejo kmetje največ s srpom, samo ponekod, npr. na Dravskem polju, tudi s koso. Žetev s srpom je sicer najboljša in najčistejša, ker se izgubi najmanj zrnja, je pa tudi najdražja. Za 1 ha je potrebnih 10–20 delavk, da požanjejo to površino v enem dnevu. Precej hitreje gre delo od rok s koso, ki pa mora imeti na kosišču posebne vile, da pokošeno žito lepše pada in ga laže vežemo. (…) Vsi večji posestniki pa tudi kmetje v onih krajih, kjer sejejo veliko žita, rabijo za žetev posebne stroje, ki opravljajo to delo veliko hitreje in na dosti velikih površinah tudi ceneje kakor človeška roka. Ločimo tri vrste strojev, in sicer: navaden kosilni stroj, ki je prirejen za žetev; stroj, ki žanje in odlaga; stroj, ki žanje in veže.« (SIMONIČ 1931: 292–296) ◾ Približno do leta 1930 so ženske na Strojni še žele s srpi, po tem času so začeli kositi moški s kosami, ženske pa so za njimi pobirale žito s srpi in ga vezale v snope (MAKAROVIČ 1982: 144).
Naša spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje strani in vodenje statistike ogledov. Več si lahko preberete tukaj.
se ne strinjam
se strinjam